ovériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overiti prepis, spričevalo / overiti zapisnik // uradno potrditi sploh: overiti podpis, pogodbo

ovériti se zastar. prepričati se: overil se je, da je ta predpis samo formalen

ovérjen -a -o: overjen prepis; overjene listine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek