ovijáča -e ž (á) 

  1. 1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: noge je imel ovite z ovijačami // kos blaga za ovijanje česa sploh: okrog bokov je imel ovijačo iz grobega platna
  2. 2. star. turban: glavo mu je pokrivala pisana ovijača
  3. 3. zastar. ovijalka: hodnik je bil ves prepreden z ovijačami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek