ozídje -a (ȋstar. 

  1. 1. obzidje: Turki so preplezali ozidje; grajsko, mestno ozidje; mogočno, visoko ozidje
  2. 2. zidovje: na ovinku se je pokazalo ozidje lepe vile / vedno je v ozidju
    ♦ 
    grad. skupek, celota zlasti nosilnih zidov stavbe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek