• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ozímec -mca m (ȋ) agr., rabi se samostojno ali kot prilastek ozimna rastlina: ječmen ozimec; lan ozimec
♦ lov. mladič divjega prašiča v prvem letu starosti od začetka zime do pomladi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek