Tipkovnice
ožénjenec -nca m (ẹ́) ekspr. poročen moški: kot oženjenec ni mogel napredovati // nav. mn. zakonec: delati prepire med oženjenci
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost