• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ožénjenec -nca m (ẹ́) ekspr. poročen moški: kot oženjenec ni mogel napredovati // nav. mn. zakonec: delati prepire med oženjenci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek