• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ožíganje -a s (ī) glagolnik od ožigati: ujetnike so mučili z natezanjem in ožiganjem / zavarovati rastline pred ožiganjem / ožiganje prašiča
♦ vet. ožiganje kopita umerjanje vroče podkve na kopito



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek