ožígati -am nedov. (ī ȋ) 

  1. 1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: ogorki pred kuriščem ožigajo tla / ožigali so ga po podplatih žgali
  2. 2. večkrat poškodovati, uničevati občutljivejše dele rastlin: slana ožiga liste
    ● 
    ekspr. ožigal ga je z jeznim pogledom ošinjal; ekspr. večkrat ga je ožigal z besedami ostro grajal; ekspr. ožigal ga je po glavi tolkel, tepel
    ♦ 
    agr. ožigati prašiča smoditi; zool. ožigati z ožigalkami se dotikati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek