pahníti in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade:pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil // z močnim sunkom z roko narediti, da pade:pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala // v zvezi z od sebeodriniti, odsuniti:hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje:pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo ● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili
páhnjen -a -o:pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina ●ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen
Dostopnost