pára-e ž (ȃ) 

  1. 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: para se nabira v prostoru; poškodovati se s paro; utekočinjanje pare / vodna para / ogrevanje s paro / likalnik na paro z vgrajeno pripravo za vlaženje tkanine // vlak na paro
  2. 2. v plinasto stanje spremenjena tekočina kot pogonsko sredstvo: para potiska bat v valju; dodati, odvzeti paro // kem. v plinasto stanje spremenjena snov: jodove, kovinske, živosrebrne pare
  3. 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi s polno paro, z vso paro zelo hitro: delati s polno paro; z vso paro uresničujejo načrt o ureditvi mesta / avtomobil je na vso paro vozil proti bolnici
    ● 
    redko vola sta izdihavala toplo paro v meglico spremenjen dih; pog. biti pod paro pijan
    ♦ 
    fiz. nasičena, pregreta para; strojn. odjemna para ki se jemlje iz parnega stroja za gretje; odpadna para ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; teh. nizkotlačna para



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek