pára-e ž (ȃ) ekspr., navadno v zvezi uboga para človek, ki vzbuja usmiljenje, pomilovanje: ubogo paro je še naprej izkoriščal; zazdel se mi je čisto navadna uboga para; take uboge pare še nisem srečal / uboga človeška para // s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža osebo, kot jo določa prilastek: zbrale so se vse delavske pare; ni se mogel otresti nadležne novinarske pare; uboga profesorska para / zapregli so ubogo konjsko paro



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek