• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

patakón -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon
♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek