1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik:sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj:patron razstave
2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti:imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh:kaj vem odkod je prišel ta patron
3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar:patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ♦ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo
Dostopnost