pávza-e ž (ȃ) 

  1. 1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici; odmor: podaljšati, skrajšati pavzo; med pavzo si je skuhala kavo; kratka, polurna pavza; dopoldanska pavza // šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: med pavzo so se učenci zbirali na hodniku / glavna pavza // čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: pavza bo po peti točki sporeda; med pavzo so se gledalci sprehajali po foyerju
  2. 2. premor: pavze so dajale izrečenim mislim poseben poudarek / med branjem je delal pavze
  3. 3. muz. enota za trajanje prekinitve tonov: pavza celinka, četrtinka // znak za to enoto: napisati pavzo na četrto notno črto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek