pazljív -a -o prid., pazljívejši (ī í) 

  1. 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: po nesreči je postal bolj pazljiv
  2. 2. zavestno (miselno) zbran: pazljiv poslušalec, učenec; biti pazljiv pri delu
     
    nič ni ušlo njenim pazljivim očem vse je opazila // ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pazljivo branje / pazljivo ravnanje z aparati
  3. 3. redko pozoren, uslužen: do nje je bil vedno pazljiv

pazljívo prisl.: pazljivo brati, opazovati; pazljivo opravljati svoje delo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek