páž tudi pàž páža (ȃ; ȁ á) 

  1. 1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja
  2. 2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž
  3. 3. knjiž., redko opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek