• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pecljàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima pecelj: češnjev list je pecljat
♦ bot. pecljati cvet, list; gastr. pecljati kozarec kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek