• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pečátnikar -ja m (ȃ) 

  1. 1. kdor izdeluje pečatnike: zlatarji in pečatnikarji
  2. 2. zgod. kdor hrani, varuje pečatnik: državni, kraljevi pečatnikar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek