pégav -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: po obrazu je pegav; pegava roka / pegav človek
♦ 
med. pegavi tifus pegavica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek