peklíti -ím [tudipək] nedov., pêkli tudi peklì in pèkli (ī í) ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje: njegova brezbrižnost jo pekli; peklila ga je misel, da ni izpolnil obljube; pekli ga, da ga nihče ne ceni; pekli se zaradi sinove neubogljivosti
● ekspr. še zmeraj ga pekli žeja še zmeraj je žejen; ekspr. po tej hrani ga pekli v želodcu peče, žge
peklíti se zelo se truditi, si prizadevati: sam se pekli in ubija, da bi preživel družino
Dostopnost
Dostopnost