• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

penát -a m (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev: častiti penate; hišni oltar larov in penatov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek