perèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 

  1. 1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče // publ. nevaren, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem
  2. 2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek