perílnica -e [prvi pomen tudiu̯nž (ȋ) 

  1. 1. priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju; perilnik: stala je ob perilnici in udarjala z rjuho po njej
  2. 2. star. pralnica: hiša ima veliko perilnico in sušilnico / dela v perilnici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek