• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pietéta -e ž (ẹ̑) veliko, globoko spoštovanje: čutiti, izkazovati pieteto do kulturnih spomenikov; iz pietete ju ni imenoval / z veliko pieteto hraniti kaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek