pijandúra -e ž (ȗ) slabš. pijanec: bil je izkušen mornar, vendar pijandura; opraviti ima s samimi pijandurami; on je stara, velika pijandura



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek