• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pincéta -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi
♦ med. kirurška pinceta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek