• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

plahútniti -em dov. (ú ȗ) 

  1. 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna
  2. 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek