• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

plamén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. plameneč: gledal je v njene plamene oči
♦ metal. plamena peč plamenska peč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek