• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

planimetríja -e ž (ȋ) 

  1. 1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo
  2. 2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek