• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

planínec -nca m (ȋ) 

  1. 1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec
  2. 2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci
  3. 3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah: dodelili so ga k planincem
  4. 4. nar. gorenjsko planšar: planinci so prignali živino v dolino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek