plást-a (ȃ) 

  1. 1. nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste
  2. 2. nar. vzhodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: zamahnil je s koso in za njo je ostal debel plast



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek