• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pláščar -ja m (ȃ) 

  1. 1. nav. mn., zool. morske živali s trdim ovojem iz snovi, podobne celulozi, Tunicata: plaščarji in brezglavci
  2. 2. ekspr. rokovnjač: preganjati plaščarje
    ●     star. ne druži se s temi plaščarji potepuhi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek