plašljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se (rad) splaši: kupil je plašljivega konja
  2. 2. knjiž. boječ, bojazljiv: plašljiv otrok; plašljiva ženska / v začetku je bil bolj tih in plašljiv

plašljívo prisl.: plašljivo pogledovati, stopati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek