• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

plektrón -a m (ọ̑) muz., pri starih Grkih kovinska ali slonokoščena paličica za potegovanje po strunah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek