• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pléna -e ž (ẹ́) 

  1. 1. teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: kovina je prekrita s pleno
  2. 2. star. luska, ploščica: odlomiti od kamna pleno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek