• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

plenív -a -o prid. (ī í) teh. ki se rad pokriva s pleno: plenivo železo
♦ min. pleniva rudnina luskasta rudnina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek