plénjav -a -o in plenjàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) 

  1. 1. star. ki dobro rodi, uspeva: plenjavo drevo
     
    agr. plenjavo žito žito, pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno
  2. 2. alp. drobljiv, krušljiv: plenjava skala / plenjav sneg



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek