plodíti -ím nedov., plojèn (ī íredko 

  1. 1. oplojevati: ploditi krave
     
    knjiž. ploditi otroke, potomstvo spočenjati
  2. 2. navadno s prislovnim določilom dajati sadeže, plodove; roditi: drevo že več let ni plodilo; oleander pogosto plodi

plodíti se razmnoževati se: lev se hitro plodi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek