plodovít -a -o prid., plodovítejši (ȋ) 

  1. 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica
  2. 2. knjiž. ploden: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna // pogovori med državnikoma so bili plodoviti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek