pobelítiin pobéliti -im dov. (ī ẹ́) 

  1. 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe
  2. 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase
    ● 
    ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor

pobéljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba
 
ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek