pobéšati -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povešati: ko so ga prepoznali, so drug za drugim pobešali puške
● 
kokoš pobeša greben ima povešen greben zaradi bolezni; pobešati oči povešati oči

pobéšati se spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata se pobešajo / veje se pobešajo pod težo sadov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek