pobíti -bíjem dov., pobìl (í ȋ) 

  1. 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili
  2. 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila
  3. 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla
     
    ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli
  4. 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo
  5. 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil
  6. 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila

pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi

pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek