poblísniti -em dov. (í ȋ) 

  1. 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo
  2. 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi
    ● 
    ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek