pobóčen -čna -o prid. (ọ̑) 

  1. 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter
  2. 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek