• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pobótnica -e ž (ọ̑) jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga: izdati, podpisati pobotnico / izbrisna pobotnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek