pocéjati -am nedov. (ẹ́) 

  1. 1. v presledkih cediti: živina je težko vlekla in pocejala sline / ekspr. nebo poceja dež / star. posoda drži, ne poceja ne pušča
  2. 2. ekspr. s težavo govoriti, pripovedovati: počasi je pocejal odgovor / pocejati besede skozi zobe

pocéjati se večkrat se pocediti: sline se mu pocejajo po bradi; pri nalivanju se je vino pocejalo po steklenici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek