• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pocéstnik -a m (ẹ̑) knjiž. 

  1. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj
  2. 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek