pocítrati -am dov. (ȋekspr. 

  1. 1. vzeti, odnesti: pocitrala je svoje stvari in šla / kot podkrepitev hudič naj me pocitra, če to ni res; kot kletvica vrag vas pocitraj
     
    pog. vsak čas bo vse vrag pocitral vse bo propadlo
  2. 2. pog., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pocitral jo je domov; huda mu bo predla, če je ne bo pocitral



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek