1. dati kratek, močen glas:suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške // povzročiti kratek, močen glas:počiti s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok:počiti z bičem // ekspr. ustreliti:nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
2. dobiti razpoko, špranjo:kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili
3. ekspr. udariti:počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu
4. ekspr., v zvezi z odizraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik:počiti od jeze, smeha
5. brezoseb., ekspr. priti do spopada:nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo ● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo
póčiti se pog., ekspr.
1. sesti:počiti se v naslanjač
2. spreti se, stepsti se:spet sta se počila
póčen -a -o:počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce ●ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
Dostopnost