podkováti -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje

podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati

podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan
 
pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada
 
tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek